SLOVENSKO SEKSOLOŠKO DRUŠTVO 

Slovensko seksološko društvo je prostovoljna, samostojna, nepridobitna in strokovna organizacija posameznikov/ic, ki se na strokovni način z različnih disciplin (sociologija, psihologija, medicina, psihiatrija, zgodovina ipd.) ukvarjajo z vprašanji človeške seksualnosti. 

Cilj Slovenskega seksološkega društva je povezovati strokovnjake/inje (raziskovalce/ke, terapevte/ke ipd.) s področja seksologije ter krepiti neodvisno in strokovno delovanje članov/ic pri profesionalni obravnavi vprašanj, povezanih s človeško seksualnostjo. 

Med drugim so osnovne dejavnosti in naloge Slovenskega seksološkega društva:  

  • razvijanje in uveljavljanje seksologije kot stroke in znanstvene discipline ter utrjevanje njene vloge v družbenem življenju Slovenije;     
  • spremljanje rezultatov seksološkega raziskovanja doma in v tujini ter skrb za njegovo družbeno uveljavljanje in ustrezno družbeno vrednotenje; 
  • širjenje rezultatov domačih in tujih seksoloških raziskav;
  • spodbujanje znanstvenega raziskovanja s področja seksologije;
  • prirejanje konferenc, posvetovanj, simpozijev, okroglih miz, predavanj in razgovorov o temah s področja seksologije, družbenih vprašanj, problemov s področja človeške seksualnosti;
  • spodbujanje izdajanja ter izdajanje strokovnih, znanstvenih in poljudnih tiskanih in elektronskih publikacij s področja seksologije;
  • spremljanje aktualnega družbenega dogajanja in dajanje pobud za reševanje družbenih problemov, ki se nanašajo na področje človeške seksualnosti;
  • strokovno delovanje na področju spolne vzgoje oz. izobraževanja s področja spolnosti in spolnega in reproduktivnega zdravja v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter skrb za strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra na tem področju;
  • organiziranje izobraževalne in svetovalne dejavnosti s področja seksologije oz. človeške seksualnosti za zagotavljanje seksualnega in reproduktivnega zdravja;
  • promocija seksualnih pravic ter seksualnega in reproduktivnega zdravja v skladu z deklaracijama o seksualnih pravicah ter seksualnem zdravju Svetovne seksološke zveze.


Naslov:
Slovensko seksološko društvo 
Kardeljeva ploščad 5 
1000 Ljubljana

Davčna številka: 27077756 (nismo zavezanci za DDV)

Transakcijski račun: 61000-0007451790 (Delavska hranilnica, Ljubljana)

Matična številka: 4029003

Elektronski naslov:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
__________________________

ČLANSTVO

Predsedstvo: Gabrijela Simetinger, Darija Šćepanović, Miran Šolinc, Jaka Sotlar, Alenka Švab
Nadzorni odbor: Ana Marija Sobočan, Evita Leskovšek, Vesna Leskošek
Častno razsodišče: Roman Kuhar, lrena Rahne Otorepec, Eva Gračanin
__________________________

Na podlagi Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06) ter sprememb in dopolnil tega zakona (Ur.l. RS, št. 91/2008 Odl.US: U-I-380/06-11, 102/2008 Odl.US: U-I-57/07-7, 58/2009), so ustanovitelji Slovenskega seksološkega društva dne 23. 11. 2010 sprejeli naslednji statut: 

S T A T U T 

I. Splošne določbe 

1. člen
Slovensko seksološko društvo (v nadaljevanju Društvo) je prostovoljna, samostojna, nepridobitna in strokovna organizacija posameznikov/ic, ki se na strokovni način z različnih disciplin (sociologija, psihologija, medicina, psihiatrija, zgodovina ipd.) ukvarjajo z vprašanji človeške seksualnosti. 

2. člen
Ime društva: Slovensko seksološko društvo. 

V primeru mednarodnega sodelovanja se uporablja angleški prevod, ki se glasi: »Slovenian Sexological Association«. 

Kratica društva je SSD. Kratica društva se uporablja le za interno poslovanje društva. 

Sedež Društva je na naslovu: Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana 

Društvo deluje na območju Republike Slovenije in v tujini. 

3. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopnik Društva je predsednik/ca Društva. 

Ime predsednika/ce Društva se registrira pri pristojni upravni enoti v zakonsko določenem roku. Finančne listine poleg predsednika/ce Društva podpisujejo člani/ce, s strani predsedstva pooblaščeni za podpisovanje finančnih dokumentov. Imena pooblaščencev za podpisovanje finančnih listin in vsaka sprememba v zvezi z njimi se takoj sporočijo pristojnim organom in institucijam. Društvo ima svoj pečat, okrogle oblike in ima vpisano besedilo: »Slovensko seksološko društvo«. 

II. Namen in cilji 

4. člen
Delovanje in poslovanje Društva in njegovih organov je javno. Za javnost dela je odgovorno predsedstvo v skladu z veljavno zakonodajo. 

Svoje člane/ice Društvo obvešča: s pravico vpogleda članov/ic v zapisnike organov Društva; preko glasila Društva, elektronske pošte, spletnih strani Društva ali podobnega medija; preko sredstev javnega obveščanja. 

Širšo javnost obvešča Društvo o svojem delu tako, da organizira okrogle mize, znanstvene konference, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja. 

5. člen
Društvo se lahko včlani v sorodno tuje ali mednarodno društvo ter v domačo ali tujo zvezo ali združenje. Odločitev o tem sprejme predsedstvo in jo potrdi zbor članov/ic. Organi Društva in skupina vsaj petih članov/ic Društva lahko ustanavljajo svoje delovne oblike delovanja na ozemeljskem ali funkcionalnem načelu, kot so npr. podružnice, sekcije, delovne skupine ipd. 

6. člen
Namen Društva je, da združuje člane/ice, ki se na strokovni način z različnih disciplin (sociologija, psihologija, medicina, psihiatrija, zgodovina ipd.) ukvarjajo z vprašanji človeške seksualnosti. 

Cilj Društva je povezovati strokovnjake/inje (raziskovalce/ke, terapevte/ke ipd.) s področja seksologije ter krepiti neodvisno in strokovno delovanje članov/ic pri profesionalni obravnavi vprašanj, povezanih s človeško seksualnostjo. 

7. člen
Za realizacijo namena in ciljev bo Društvo tako v Republiki Sloveniji kot v tujini skrbelo za organiziranje strokovnih predavanj in družabnih srečanj, za informiranje članov/ic in javnosti v pisni in ustni obliki o najpomembnejših o najpomembnejših dejavnostih Društva ter dogajanjih na področju seksologije v svetu. 

Društvo v Republiki Sloveniji in v tujini izvajalo naslednje osnovne dejavnosti in naloge: 

  • razvijanje in uveljavljanje seksologije kot stroke in znanstvene discipline ter utrjevanje njene vloge v družbenem življenju Slovenije;
  • spremljanje rezultatov seksološkega raziskovanja doma in v tujini ter skrb za njegovo družbeno uveljavljanje in ustrezno družbeno vrednotenje;
  • širjenje rezultatov domačih in tujih seksoloških raziskav;
  • spodbujanje znanstvenega raziskovanja s področja seksologije;
  • razvijanje dejavnosti, ki so skupnega pomena za člane/ice Društva in prispevajo k oblikovanju profesionalne identitete;
  • vzdrževanje poklicnih stikov med člani/cami Društva;
  • uveljavljanje profesionalne etike in zaščita članov/ic;
  • sodelovanje z drugimi sorodnimi društvi in organizacijami doma in v tujini;
  • prirejanje konferenc, posvetovanj, simpozijev, okroglih miz, predavanj in razgovorov o temah s področja seksologije, družbenih vprašanj, problemov s področja človeške seksualnosti;
  • spodbujanje izdajanja ter izdajanje strokovnih, znanstvenih in poljudnih tiskanih in elektronskih publikacij s področja seksologije;
  • spremljanje aktualnega družbenega dogajanja in dajanje pobud za reševanje družbenih problemov, ki se nanašajo na področje človeške seksualnosti;
  • strokovno delovanje na področju spolne vzgoje oz. izobraževanja s področja spolnosti in spolnega in reproduktivnega zdravja v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter skrb za strokovno izpopolnjevanje pedagoškega kadra na tem področju;
  • organiziranje izobraževalne in svetovalne dejavnosti s področja seksologije oz. človeške seksualnosti za zagotavljanje seksualnega in reproduktivnega zdravja;
  • promocija seksualnih pravic ter seksualnega in reproduktivnega zdravja v skladu z deklaracijama o seksualnih pravicah ter seksualnem zdravju Svetovne seksološke zveze;
  • sodelovanje v razpravah o raziskovalnem delu in izobraževalnih programih, ki se tičejo seksologije ter vsebin s področja človeške seksualnosti ter dajanje pobud in predlogov za reševanje problemov, vprašanj s tega področja.


8. člen
V skladu z nameni in cilji ter dejavnostmi in nalogami Društva, ki so določeni v 6. in 7. členu Statuta, Društvo samostojno in v sodelovanju z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami v Republiki Sloveniji in v tujini izvaja založniško dejavnost, ki vključuje izdajanje strokovnih, znanstvenih in poljudnih del in revij s področja seksologije v slovenskem in tujih jezikih. 

Sodelovanje z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami vključuje tudi možnost poverjanja dela ali celote te dejavnosti z družbenimi sredstvi drugim subjektom in možnost ustanovitve lastne gospodarske družbe, ter medsebojne pravice in obveznosti, ki se urejajo pogodbeno in v aktih o ustanovitvi. 

Za vstopanje v tovrstna pogodbena razmerja oz. za sprejemanje aktov o ustanovitvi, je s strani Društva pristojno njegovo predsedstvo. 

9. člen
Društvo opravlja tudi sledeče pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih določa zakon. Te dejavnosti se opravljajo samo v obsegu, potrebnem za dosego namena društva, zato so sredstva pridobljena s temi pridobitnimi dejavnostmi namenjena omogočanju pogojev za izvajanje osnovnih nepridobitnih dejavnosti. 

Pridobitne dejavnosti povezane z nameni društva so lahko: 

  • strokovna izobraževanja za izvajanje programov na temo seksualnosti, seksualnega in reproduktivnega zdravja ipd. ter izvajanje nalog s tega področja, organizacija in izvajanje predavanj in seminarjev za pravne osebe in javne institucije;
  • organizacija izobraževalnih dejavnosti s področja seksualnosti ter seksualnega in reproduktivnega zdravja za mlade;
  • založništvo in izdajanje strokovne literature, povezane s področji delovanja društva;
  • opravljanje gostinske dejavnosti v prostorih društva za potrebe članov v okviru dogodkov in dejavnosti društva;
  • občasna prodaja malih izdelkov, kot so majice, zastavice, voščilnice, koledarji, zgoščenke, skodelice in nalepke s simboli društva.


III. Članstvo 

10. člen
Član/ica Društva je lahko vsak/a posameznik/ca, ki je dosegel/la univerzitetno izobrazbo s strokovnih področij, ki se ukvarjajo z vprašanji človeške seksualnosti. 

V Društvo se lahko vključijo tudi drugi/e posamezniki/ce, ki strokovno pedagoško ali raziskovalno delujejo na področju seksologije oz. imajo ustrezne kvalifikacije in dosežke na področju seksologije. 

Članstvo v Društvu je prostovoljno. 

Postopek za včlanitev se začne tako, da dva člana/ici društva predlagata potencialnega/potencialno novega/novo člana/ico. Predlog je sprejet, če ga podpre večina članov predsedstva. 

Posameznik/ca postane član/ica po tem, ko podpiše pristopno izjavo in plača članarino. 

11. člen 
Društvo ima redne in častne člane/ice. Njihove pravice in dolžnosti so načeloma enake. V znak priznanja za zasluge na področju dejavnosti Društva zbor članov/ic na predlog predsedstva izvoli častne člane/ice iz vrst domačih in tujih osebnosti. Društvo izda o tem posebno listino. Častni/e člani/ce so oproščeni plačevanja članarine. Častni član društva, ki ni redni član Društva, nima pravice biti voljen in voliti. 

12. člen
Društvo ima podporne člane/ice oz. donatorje, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Podporni/e člani/ce se vabijo na seje zbora članov/ic in imajo pravico razpravljati ter dajati pobude in predloge za uresničevanje ciljev in programov Društva. Prav tako imajo pravico do posvetovalnega glasu, ne morejo pa glasovati in sklepati o zadevah, o katerih odloča zbor članov/ic. 

13. člen
Društvo vodi evidenco, iz katere so razvidni osebni podatki in podatki o prebivanju in zaposlitvi člana/ice ter obveznosti člana/ice v Društvu. 

14. člen
Član/ica Društva ima naslednje pravice: 

  • da voli in je voljen/a v organe Društva;
  • da se s pravico glasovanja udeležuje zbora članov/ic in da ob enakih pogojih uživa vse ugodnosti, ki jih imajo ostali člani/ce Društva;
  • da je obveščen/a o delu in dejavnostih Društva;
  • da ob enakih pogojih, ki jih imajo ostali člani/ce Društva, sodeluje v dejavnostih Društva;
  • da daje iniciative za delo Društva in da v okviru Društva zasleduje svoje strokovna in poklicna zanimanja;
  • da organom Društva postavlja pisna vprašanja in prejme tudi pisni odgovor;
  • da izstopi iz članstva Društva;
  • vse ostale pravice, določene s tem Statutom.

15. člen
Član/ica Društva ima naslednje dolžnosti: 

  • da plačuje članarino;
  • da sodeluje v organih Društva skladno s svojim mandatom;
  • da pomaga pri delu Društva s svojim strokovnim znanjem po svojih najboljših močeh;
  • da skrbno varuje ugled Društva in društveno premoženje ter opušča vsako ravnanje, ki bi utegnilo škoditi Društvu;
  • da izpolnjuje sklepe društvenih organov.
  • da spoštujejo profesionalne standarde in etični kodeks svoje discipline, profesije, delovnega mesta ipd. Društvo si prizadeva k spoštovanju dostojanstva slehernega človeka in ne dopušča diskriminacije na osnovi spola, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin.

16. člen
Članstvo v Društvu preneha: 

  • z izstopom, na podlagi pisne izjave člana/ice;
  • z izbrisom po predhodnem opominu, če član/ica dve leti ne plačuje članarine;
  • z izključitvijo člana/ce, po sklepu častnega razsodišča, če član/ica deluje v nasprotju z nameni in cilji Društva, s tem statutom ter drugimi akti in odločitvami Društva, kakor tudi, če s svojim ravnanjem zmanjšuje ugled Društva in njegovih članov/ic oz. škodi interesom Društva. Predlog za izključitev lahko poda vsak član/ica. Na sklep o izključitvi se član/ica lahko pritoži na zbor članov/ic, ki dokončno odloča. Izključeni/a član/ica ne more ponovno vstopiti v Društvo.
  • s smrtjo.


IV. Upravljanje Društva 

Organi društva 

17. člen
Organi Društva so: 

  • zbor članov/ic,
  • predsednik/ca,
  • tajnik/ca,
  • predsedstvo,
  • nadzorni odbor,
  • častno razsodišče.

Če se število članov/ic Društva zmanjša do vključno 15 (petnajst) članov/ic, opravljajo vsi člani/ce naloge organov Društva in med sabo izvolijo predsednika/co Društva kot njegovega/o zastopnika/co.

Zbor članov 

18. člen
Zbor članov/ic je najvišji organ Društva in ga sestavljajo vsi člani/ce Društva. Vsak/a član/ica ima en glas.

19. člen
Pristojnosti Zbora članov/ic opravlja so:

  • sprejema Statut Društva in druge splošne akte Društva in njihove spremembe in dopolnitve;
  • voli in razrešuje predsednika/co, člane/ice predsedstva, nadzornega odbora in častnega razsodišča ter obravnava njihova poročila;
  • sprejema dolgoročni program dela, letna poročila, zaključne račune in finančne načrte;
  • odloča o pritožbah oz. ugovorih članov/ic na prvostopenjske sklepe organov Društva;
  • sklepa o prenehanju Društva;
  • odloča o vseh zadevah, ki so določene v zakonu in s tem Statutom.

20. člen
Zbor članov/ic se sestane najmanj enkrat letno. Zbor članov(ic sklicuje predsednik/ca. Izredni zbor članov/ic skliče predsednik/ca samostojno, na zahtevo predsedstva, nadzornega odbora ali ene tretjine članov/ic. Predsednik/ca mora sklicati izredni zbor članov/ic v roku 30 dni, v nasprotnem primeru ga skliče predlagatelj/ica. 

21. člen
Zbor članov vodi član/ica, ki ga izvoli zbor članov/ic za delovnega/o predsednika/co. Zbor članov/ic vodi še tričlansko verifikacijsko komisijo in tri overovatelje zapisnika. Zbor članov je sklepčen, če na njem sodeluje vsaj polovica članov/ic. Po preteku tridesetih minut od predvidenega začetka zbora članov/ic je zbor članov/ic sklepčen tudi, če je prisotna manj kot polovica članstva, vendar ne manj kot 10 (deset). Sklepi zbora članov/ic se sprejmejo z večino navzočih članov/ic, razen če s tem Statutom ni določeno drugače. 

22. člen
Predsednika/co voli zbor članov/ic Društva za dobo 3 (treh) let. 

Predsednik/ca zastopa in predstavlja Društvo. 

Ob odsotnosti predsednika/ce predstavlja Društvo podpredsednik/ca predsedstva. Podpredsednik/ca predsedstva opravlja vse naloge v skladu s tem Statutom. 

Predsednik/ca Društva je član/ica predsedstva po funkciji.

Predsedstvo 

23. člen
Izvršilni organ Društva je predsedstvo Društva. 

Predsedstvo vodi predsednik Društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik/ca predsedstva. 

Predsedstvo ima naslednje naloge:

  • odloča o sprejemu članov/ic, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 10. člena Statuta;
  • odloča o izstopu, črtanju ali izključitvi člana/ice;
  • pripravlja dopolnitve in spremembe pravil in drugih splošnih aktov;
  • določa višino članarine za tekoče leto;
  • koordinira delo komisij, sekcij, interesnih skupin in drugih oblik delovanja;
  • predstavlja Društvo navzven;
  • voli izmed svojih članov/ic podpredsednika/co, tajnika/co in blagajnika/čarko-zakladnika/co;
  • poroča zboru članov/ic o svojem delu;
  • skrbi za obveščanje članov/ic in javnosti o delu Društva;
  • sklepa pogodbe z drugimi fizičnimi in pravnimi osebami ter sprejema akte o ustanovitvi, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti in nalog Društva.

24. člen
Predsedstvo ima 5 (pet) članov/ic, ki jih voli zbor članov/ic Društva za dobo 3 (treh) let. 

Zbor članov/ic lahko razreši predsedstvo ali posamezne člane/ice tudi pred iztekom mandatne dobe, če:

  • če se ne udeležuje sej predsedstva;
  • ravna v nasprotju z interesi Društva ali kako drugače izgubi zaupanje članstva.
  • če član/ica postane nezmožen/na za opravljanje svojih funkcij, ali če se njegovo mesto izprazni iz drugih razlogov, lahko predsedstvo kooptira za delo člana/ico iz vrst članov/ic Društva do prvega sklica zbora članov/ic.

25. člen
Predsedstvo je sklepčno,če je prisotna večina članov/ic. 

Sklepi se sprejemajo z navadno večino prisotnih članov/ic predsedstva. 

Če na sklicani seji ni prisotna večina članov/ic predsedstva, večina prisotnih pa meni, da je o posameznih zadevah s predhodno sporočenega dnevnega reda nujna odločitev predsedstva Društva, lahko o njej razpravljajo. Sprejeto stališče postane veljavno kot sklep, če ostali člani/ce, ki na seji niso prisostvovali, v pisni obliki potrdijo tako sprejeto stališče predsedstva Društva. Na ta način sprejeto stališče postane sklep predsedstva Društva z veljavo od dne sklica seje predsednika, če se do stališča opredeli večina vse članov/ic predsedstva. 

Predsednik/ca zadrži sklep, če ugotovi, da nasprotuje zakonu ali drugemu predpisu. Če se predsedstvo s tem ne strinja, mora predsednik/ca sklicati zbor članov/ic. 

Za svoje delo je predsedstvo odgovorno zboru članov/ic.

Tajnik/ca 

26. člen
Tajnik/ca ima naslednje naloge:

  • skupaj s predsednikom/co pripravlja gradivo za sejo predsedstva in zbor članov/ic;
  • vodi arhiv vseh listin in drugih dokumentov;
  • vodi evidenco članov/ic;
  • koordinira delovne oblike delovanja Društva;
  • je odgovoren/na za administrativno poslovanje Društva;
  • obvešča in pri pristojnih organih registrira vse spremembe imen zastopnikov/c in podpisnikov/c Društva, ki so določeni v 2. členu Statuta.

Tajnika/co imenuje občni zbor za mandatno dobo 3 (treh) let, po poteku katere je lahko ponovno izvoljen. 

Tajnik/ca je član/ica predsedstva po funkciji.

Blagajnik/čarka-zakladnik/ca 

27. člen
Blagajnik/čarka-zakladnik/ca skrbi za vodenje finančne evidence. 

Za svoje delo je odgovoren/na predsedstvu in vsem članom/icam Društva. 

Blagajnik/čarka-zakladnik/ca je član/ica predsedstva po funkciji.

Nadzorni odbor 

28. člen
Nadzorni odbor ima tri člane/ice. Njihova naloga je:

  • nadziranje finančnega poslovanja;
  • pregled letnega zaključnega računa.

Sestaja se po potrebi, toda najmanj vsakič pred zborom članov/ic, kateremu poroča. Mandatna doba je 3 (tri) leta. 

Nadzorni odbor je sklepčen le v polni sestavi in sprejema sklepe z navadno večino. Izmed sebe člani/ice nadzornega odbora izvolijo predsednika/co, ki vodi njegovo delo. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov/ic.

Častno razsodišče 

29. člen
Člane častnega razsodišča voli zbor članov/ic. 

Častno razsodišče sestavljajo 3 (trije) člani/ice. 

Konstituira se, ko člani/ce izmed sebe izvolijo predsednika/co. Častno razsodišče razsoja o spornih odnosih med člani/cami društva in o odnosu članov/ic Društva z nečlani/cami ali drugimi institucijami, kdar gre za sporna strokovna ali profesionalno-etična vprašanja. Častno razsodišče lahko izreče ukor ali predlaga izključitev člana/ice iz Društva. 

Častno razsodišče predlaga predsedstvu ukrepe za zaščito članov/ic Društva. 

Zoper sklepe častnega razsodišča in predsedstva se prizadeti člani/ce lahko pritožijo na zbor članov/ic. Veljavne sklepe sprejema ob prisotnosti vseh članov/ic in če zanje glasuje večina. 

Mandatna doba častnega razsodišča je 3 (tri) leta. 

Častno razsodišče je dogovorno zboru članov/ic.

Sekcije in regionalna društva 

30. člen
Sekcije in regionalna društva so oblika delovanja društva. Ustanavlja jih predsedstvo na predlog skupine zainteresiranih članov/ic. Delujejo samostojno v skladu s statutom Društva in na podlagi sprejetega programa. 

Predsedstvo jim za izvajanje programa odobri ustrezna finančna sredstva.

V. Materialno-finančno poslovanje 

31. člen
Dohodki Društva so:

  • članarine in drugi prispevki članov/ic;
  • prihodki iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Društva;
  • dotacije;
  • darila in volila;
  • podpore;
  • prihodki iz javnih sredstev;
  • druga sredstva in dohodki v skladu z zakonom.

32. člen
Dohodki Društva, našteti v 31. členu Statuta, se skladno s finančnim načrtom porabljajo zgolj v namene in cilje, ki so določeni v 6. členu Statuta ter za izvajanje dejavnosti in nalog Društva, ki so opredeljene v 6. in 7. členu Statuta. 

Presežki sredstev, ki se letno pojavijo ob izvajanju namenov, ciljev, dejavnosti in nalog Društva, zlasti tisti, ki so plod pridobitne dejavnosti iz 9. člena Statuta, se uporabljajo za kritje materialnih stroškov Društva in nakup materialnih sredstev Društva oz. se porabijo za izvajanje razširjenega obsega dejavnosti in nalog Društva v naslednjem letu. 

Vsaka delitev premoženja Društva med njegove/ne člane/ice je nična. 

V skladu s temi kriteriji o razporeditvi in razpolaganju s presežki sredstev odloča predsedstvo, ki s svojo odločitvijo seznani zbor članov/ic.

33. člen
Finančno-materialno poslovanje se odvija v skladu z veljavnimi predpisi in računovodskim standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija. 

Denarna sredstva vodi blagajnik/čarka-zakladnik/ca Društva, ki letno poroča o finančno-materialnem poslovanju predsedstva in vsaka tri leta poda poročilo zboru članov/ic. 

Letna poročila o finančno-materialnem poslovanju Društva prikazujejo resnično stanje o premoženju in poslovanju Društva, način in oblika podajanja pa se določi s posebnim aktom, ki ga na predlog predsedstva sprejem zbor članov/ic. 

Vsakemu članu/ici Društva je omogočen vpogled v letna poročila o finančno-materialnem poslovanju Društva. 

Blagajnik/čarka-zakladnik/ca prav tako dostavi letno poročilo o finančno-materialnem poslovanju Društva pristojnemu državnemu organu na njegovo zahtevo, če ni z veljavnimi zakoni in predpisi določeno drugače. 

34. člen
Premoženje Društva sestavljajo vsa finančna sredstva in druga sredstva, ki so v lasti Društva. Z njimi upravlja predsedstvo. 

Finančne in materialne listine podpisujejo pooblaščeni člani/ce predsedstva. Odredbodajalec je predsednik/ca Društva. 

Društvo ima odprt svoj transakcijski račun pri banki, ki ima za poslovanje dovoljenje Banke Slovenije.

VI. Prehodne in končne določbe 

35. člen
Do sprejetja posebnega akta o načinu in obliki podajanja letnega poročila o finančno-materialnem poslovanju Društva s strani zbora članov/ic, sprejme predsedstvo začasen tovrstni akt, ki je hkrati predlog akta, ki ga sprejme zbor članov/ic. 

36. člen
Društvo se razide na predlog zbora članov/ic, če se izkaže, da ne dosega zastavljenih ciljev in je nadaljnji obstoj brezpredmeten. Društvo preneha z delom, kadar se število članov/ic zmanjša pod 11 (enajst).

37. člen
O razidu, spojitvi in pripojitvi Društva sklepa zbor članov/ic z dvotretjinsko večino. O tovrstnem sklepu predsednik/ca Društva obvesti pristojen organ v 30 dneh od sprejetja sklepa.

38. člen
V primeru prenehanja obstoja društva se vse njegovo premoženje po poravnavi vseh obveznosti Društva izroči sorodnemu društvu, ki ga ob sprejemu sklepa o prenehanju Društva določi zbor članov/ic. 

V primeru nesprejetja takega sklepa se premoženje po poravnavi vseh obveznosti Društva izroči sorodnemu društvu. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. 

39. člen
Statut začne veljati takoj, ko ga potrdi pristojni registrski organ upravne enote, na območju katere ima društvo svoj sedež.