Aktualno


Svetovni dan spolnega zdravja in predstavitev Deklaracije o spolnih pravicah



Četrti september je svetovni dan spolnega zdravja in ga po svetu obeležujemo s spodbujanjem pozitivnih dejavnikov, ki vplivajo nanj. Spolno zdravje za posamezno osebo pomeni, da je spolno življenje osnovano na samospoštovanju, pozitivnih vidikih seksualnosti in vzajemnem spoštovanju v medosebnih odnosih. Pomeni tudi zmožnost, da vsakdo izraza lastno seksualnost, se je veseli, v njej uživa brez sramu, krivde in strahu pred tveganji za spolno prenosljive okužbe, neželeno nosečnost, diskriminacijo, itd. Spolno zdravje krepi splošno dobro počutje, celostno zdravje in kvaliteto življenja, zato je izredno pomembno skrbeti za dobro, ustrezno in temeljito osveščenost ter pozitiven pogled na spolnost. Javnost mora biti stalno poučena ter mora razvijati programe za razumevanje, spodbujanje in krepitev spolnega zdravja.

Slovensko seksološko društvo letošnji svetovni dan spolnega zdravja obeležuje s predstavitvijo Deklaracije o spolnih pravicah.



DEKLARACIJA O SPOLNIH PRAVICAH

Ob upoštevanju, da so spolne pravice bistvene za doseganje najvišje stopnje spolnega zdravja, Svetovno združenje za spolno zdravje (WAS – World Association for Sexual Health):

IZJAVLJA, da spolne pravice temeljijo na spoštovanju splošnih človekovih pravic, že priznanih v mednarodnih in regionalnih dokumentih o človekovih pravicah, v nacionalnih ustavah in zakonih, v standardih in načelih človekovih pravic ter v znanstvenih spoznanjih, ki so povezana s človeško spolnostjo in spolnim zdravjem.

POTRJUJE, da je spolnost osrednji vidik človekove vseživljenjske izkušnje in vključuje biološki spol, družbeni spol, spolne identitete in vloge, spolno usmerjenost, erotiko, užitek, intimnost in razmnoževanje. Spolnost doživljamo in izražamo skozi misli, fantazije, želje, prepričanja, stališča, vrednote, vedenja, prakse, vloge in odnose. Spolnost sicer lahko vključuje vse omenjene razsežnosti, čeprav človek ne izkusi ali izrazi vseh. Na spolnost vplivajo številni vzajemno delujoči dejavniki: biološki, psihološki, družbeni, ekonomski, politični, kulturni, pravni, zgodovinski, verski in duhovni.

PRIZNAVA, da je spolnost vir ugodja in dobrega počutja in da pripomore k vsesplošni izpolnitvi in zadovoljstvu.

POTRJUJE, da je spolno zdravje stanje telesne, čustvene, duševne in socialne dobrobiti v odnosu do spolnosti; in ni zgolj odsotnost bolezni, motnje ali fizične šibkosti. Spolno zdravje zahteva pozitiven in spoštljiv pristop k spolnosti in spolnim odnosom, in omogoča prijetne in varne spolne izkušnje, brez prisile, diskriminacije in nasilja.

POTRJUJE, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati, pojmovati ali udejanjati brez širšega razumevanja spolnosti.

POTRJUJE, da je za doseganje in ohranjanje spolnega zdravja potrebno spoštovati, varovati in izpolnjevati spolne pravice vseh ljudi.

PRIZNAVA, da so spolne pravice sestavni del svobode, dostojanstva in enakosti vseh ljudi in vključujejo zavezanost k varovanju pred škodo.

IZJAVLJA, da varovanje in uveljavljanje človekovih pravic temelji na enakosti in nediskriminaciji in vključuje prepoved kakršnegakoli ločevanja, izključevanja ali omejevanja na podlagi rase, etnične pripadnosti, barve kože, spola, jezika, verskega, političnega ali drugega prepričanja, narodnostnega ali socialnega porekla, premoženja, rojstva ali drugega statusa, kakor tudi zaradi invalidnosti, starosti, narodnosti, zakonskega ali družinskega statusa, spolne usmerjenosti, spolne identitete, zdravstvenega stanja, kraja bivanja, ekonomskega in socialnega položaja.

PRIZNAVA, da morajo biti spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izrazi in telesne raznolikosti človeka zaščitene v okviru človekovih pravic.

PRIZNAVA, da so vse oblike nasilja, nadlegovanja, diskriminacije, izključevanja in stigmatizacije kršitev človekovih pravic, ki vpliva na dobrobit posameznikov in posameznic, družin in skupnosti.

POTRJUJE, da je v okviru človekovih pravic in svoboščin potrebno spoštovati, varovati in izpolnjevati vse spolne pravice.

POTRJUJE, da spolne pravice varujejo pravice vseh ljudi pri izpolnjevanju in izražanju njihove spolnosti, kakor tudi pravico do spolnega zdravja z dolžnim upoštevanjem pravic drugih.



II. SPOLNE PRAVICE SO ČLOVEKOVE PRAVICE, POVEZANE S SPOLNOSTJO.

1 Pravica do enakosti in nediskriminacije
Do spolnih pravic, določenih v tej Deklaraciji, je v celoti upravičen vsakdo ne glede na raso, etnično pripadnost, barvo kože, spol, jezik, verska, politična in druga prepričanja, narodnostno ali socialno poreklo, kraj bivanja, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost, narodnost, zakonski ali družinski status, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, zdravstveno stanje, ekonomski in socialni položaj oziroma drug status.

2 Pravica do življenja, svobode in varnosti človeka
Vsakdo ima pravico do življenja, svobode in varnosti, ki se je ne sme nikomur samovoljno ogrožati, omejevati ali odvzemati zaradi njegove spolnosti. Slednje vključuje: spolno usmerjenost, sporazumno spolno vedenje in spolne prakse, spolno identiteto in spolni izraz ali dostopanje do oziroma zagotavljanje storitev, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem.

3 Pravica do avtonomije in telesne integritete
Vsakdo ima pravico do samostojnega nadziranja in svobodnega odločanja o vsem, kar zadeva njegovo spolnost in telo. Slednje vključuje izbiro spolnega vedenja, spolnih praks, partnerjev, partneric in odnosov, ob dolžnem upoštevanju pravic drugih ljudi. Svobodno in ozaveščeno odločanje zahteva svobodno in ozaveščeno privolitev pred kakršnimkoli testiranjem, povezanim s spolnostjo, posegi, zdravljenji, operacijami ali raziskavami.

4 Pravica do neizpostavljenosti mučenju in drugemu krutemu, nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju
Nihče ne sme biti podvržen mučenju in drugemu krutemu, nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju zaradi svoje spolnosti, kar vključuje: škodljive tradicionalne prakse, prisilno sterilizacijo, kontracepcijo ali splav; in druge oblike mučenja, krutega, nehumanega ali ponižujočega ravnanja, storjenega zaradi biološkega spola, družbenega spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza ter telesne raznolikosti.

5 Pravica do neizpostavljenosti vsem oblikam nasilja ali prisile
Nihče ne sme biti podvržen nasilju in prisili zaradi svoje spolnosti, kar vključuje: posilstvo, spolno zlorabo, spolno nadlegovanje, nasilništvo, spolno izkoriščanje in suženjstvo, trgovanje za namen spolnega izkoriščanja, prisilno izvajanje testov za ugotavljanje devištva, nasilje, storjeno zaradi dejanskih ali namišljenih spolnih praks, spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza ter telesne raznolikosti.

6 Pravica do zasebnosti
Vsakdo ima pravico do zasebnosti v spolnosti in spolnem življenju ter do izbir, ki zadevajo njegovo lastno telo in sporazumne spolne zveze in prakse, brez samovoljnega vmešavanja in vtikanja drugih, kar vključuje pravico do nadzora nad razkrivanjem osebnih informacij v zvezi s spolnostjo.

7 Pravica do najvišje možne stopnje zdravja, ki vključuje spolno zdravje; z možnostjo prijetnih, zadovoljujočih in varnih spolnih izkušenj
Vsakdo ima pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dobrega počutja v zvezi s spolnostjo, vključujoč prijetne, zadovoljujoče in varne spolne izkušnje. To zahteva razpoložljivost, dostopnost in sprejemljivost kakovostnih zdravstvenih storitev in dostop do pogojev, ki vplivajo na to in določajo zdravje, vključno s spolnim zdravjem.

8 Pravica do izkoriščanja prednosti znanstvenega napredka in njegove uporabe
Vsakdo ima pravico do izkoriščanja prednosti znanstvenega napredka na področju spolnosti in njegove uporabe v spolnosti in spolnem zdravju.

9 Pravica do obveščenosti
Vsakomur naj bo iz različnih virov omogočen dostop do znanstveno točnih in razumljivih informacij v povezavi s spolnostjo, spolnim zdravjem in spolnimi pravicami. Teh informacij se ne sme samovoljno cenzurirati, zadrževati ali namerno napačno predstavljati.

10 Pravica do izobraževanja in pravica do celovite spolne vzgoje
Vsakdo ima pravico do izobraževanja in celovite spolne vzgoje. Celovita spolna vzgoja mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in temelječa na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku.

11 Pravica do sklepanja, oblikovanja in razveze zakonske zveze ali drugih podobnih zvez, utemeljenih na enakosti ter popolni in svobodni privolitvi
Vsakdo ima pravico do odločanja o tem, ali se bo poročil, ter prostovoljno in s popolno in svobodno privolitvijo skleniti zakonsko zvezo, partnerstvo ali druge podobne zveze. Vsakdo ima enake pravice, da brez diskriminacije ali kakršnegakoli izključevanja vstopa v zakonsko zvezo, partnerstvo ali druge podobne zveze, živi v njih ali iz njih izstopa. Ta pravica vključuje enako upravičenost do socialne varnosti in drugih dajatev ne glede na obliko zveze.

12 Pravica do odločanja o rojstvu in številu otrok ter razmikih med njimi in do obveščenosti in sredstev za to
Vsakdo ima pravico do odločanja o tem, ali bo imel otroke, o njihovem številu in časovnem razmiku med njimi. Za uveljavljanje te pravice morajo biti zagotovljeni pogoji, ki omogočajo zdravje in dobro počutje, ter vključujejo storitve spolnega in reproduktivnega zdravja glede nosečnosti, kontracepcije, plodnosti, prekinitev nosečnosti in posvojitev.

13 Pravica do svobode mišljenja, prepričanja in izražanja
Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja, prepričanja in izražanja o spolnosti ter pravico izražati lastno spolnost preko, denimo, videza, komunikacije in vedenja ob upoštevanju pravic drugih ljudi.

14 Pravica do svobodnega združevanja in mirnega zborovanja
Vsakdo ima pravico do mirnega organiziranja, združevanja, zbiranja, prikazovanja in zagovorništva, tudi na področju spolnosti, spolnega zdravja in spolnih pravic.

15 Pravica do delovanja v javnem in političnem življenju
Vsakdo ima pravico do življenja v okolju, ki mu omogoča aktivno, svobodno in smiselno delovanje in prispevanje k civilnim, gospodarskim, družbenim, kulturnim, političnim in drugim vidikom človekovega življenja na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Vsakdo ima zlasti pravico do sodelovanja pri razvijanju in izvajanju politik, ki določajo njegovo dobrobit v spolnosti in spolnem zdravju.

16 Pravica do pravnega varstva, pravnih sredstev in odškodnine
Vsakdo ima pravico do pravnega varstva, pravnih sredstev in odškodnine zaradi kršitve njegovih spolnih pravic. To zahteva učinkovite, ustrezne, dostopne in primerne izobraževalne, zakonodajne, sodne in druge ukrepe. Pravna sredstva vključujejo povračila s poravnavo, nadomestilom, rehabilitacijo, zadoščenjem in zagotovilom o neponovitvi.

Svetovno združenje za spolno zdravje (WAS) je multidisciplinarna, svetovno razširjena skupina znanstvenih združenj, nevladnih organizacij in strokovnjakov s področja človeške spolnosti, ki se na svetovni ravni zavzema za spolno zdravje skozi celotno življenjsko obdobje, s tem, da razvija, spodbuja in podpira seksologijo in spolne pravice vseh ljudi. WAS vse to dosega z zagovorniškimi akcijami, mreženjem, izmenjavo informacij, idej in izkušenj ter s transdisciplinarnim pristopom spodbuja znanstveno utemeljeno raziskovanje na področju spolnosti, spolne vzgoje in klinične seksologije. Deklaracija WAS o spolnih pravicah je bila prvič razglašena na 13. svetovnem kongresu seksologije v španski Valenciji leta 1997. Leta 1999, je generalna skupščina WAS v Hong Kongu sprejela popravljeno različico, ki je bila naknadno potrjena v deklaraciji WAS: Spolno zdravje tisočletja (2008). Popravljeno različico je marca 2014 kot deklaracijo uradno priznal svetovalni svet WAS.



 

Obvestilo


Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustila mag. Dunja Obernel Kveder, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki je bila aktivna članica Slovenskega seksološkega društva vse od ustanovitve. Vso svojo kariero je delovala na področju javnega zdravja, še posebej je bila dejavna na področju reproduktivnega in spolnega zdravja. Bila je ena od vodilnih v Sloveniji, ki so se ukvarjali z vprašanjem načrtovanja družine in varnega splava v šestdesetih in sedemdesetih letih v okviru Inštituta za načrtovanje družine ter ena izmed raziskovalk v raziskavi Rodnostno vedenje Slovencev iz sredine devetdesetih.

 

Prikazan je element image002.jpg

 

 

Zavod TransAkcija - Filmski projekt


Zavod TransAkcija bo v naslednjih mesecih v sodelovanju z Michelle Emson, transspolno filmsko ustvarjalko, izvedel kratek filmski projekt, v katerem bo okoli 10 transspolnih oseb delilo svoje izkušnje o tem, kako je biti transspolna oseba v Sloveniji. Cilj je deliti naše izkušnje z namenom osveščanja splošne javnosti, predstaviti raznolikosti transspolnosti in podpore transspolnim osebam v Sloveniji.

Zelo bomo hvaležne_i, če nas podprete pri projektu v obliki denarnega prispevka in/ali preko deljenja povezave po svojih kanalih. Sredstva, ki jih bomo zbrale_i v tej kampanji, bodo omogočila, da pokrijemo stroške snemanja in produkcije. S tem boste prispevale_i pri osveščanju, podpori in nadaljnem zavzemanju za boljšo kvaliteto življenja transspolnih oseb v Sloveniji.

Povezava, kjer lahko donirate in izvete več o projektu, se nahaja tukaj: https://www.youcaring.com/michelle-emson-zavod-transakcija-512790



 
Vabimo vas na II. strokovno srečanje

TransMisija II

Legalizacija in legitimacija:

Povezovanje delovanja akterk_jev na področju transspolnosti, transseksualnosti in cisspolne nenormativnosti

Strokovno srečanje bo potekalo

v sredo, 18. 11. 2015, od 9.30 do 16.30. ure

v kreativnem centru Poligon, Tobačna ulica 5, Ljubljana.

Strokovno srečanje TransMisija II predstavlja nadaljevanje prvega strokovnega srečanja TransMisija I, ki se je zgodilo novembra 2014. Tokrat se bomo osredotočile_i na dve področji, in sicer legalizacijo in legitimacijo transspolnosti in cisspolne nenormativnosti v Sloveniji. V dopoldanskem delu bomo s strokovnjaki_ami s področja prava in človekovih pravic transspolnih oseb obravnavale_i ureditev pravnega priznanja spola na Irskem in v Sloveniji. V popoldanskem delu pa bomo z različnimi aktivisti_kami in strokovnjaki_ami razpravljale_i o potrebah in položajih transspolnih oseb in skupnosti v Sloveniji, ter naslavljale_i prepoznavanje in vključevanje transspolnih oseb in transspolnega aktivizma v aktivizmu LGBT in feminističnih gibanjih pri nas.

Strokovnega srečanja se bo udeležil tudi direktor vodilne irske organizacije za tematike transspolnosti Transgender Equality Network Ireland (TENI) Broden Giambrone, ki bo predstavil izkušnjo uspešne kampanje in ureditve zakonodaje na področju pravnega priznanja spola, ki je bila nedavno sprejeta na Irskem. Dogodek bo kot častna govorka otvorila Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Preliminarni program je priložen. Del srečanja bo potekal v angleščini. Prostor ni dostopen za osebe na invalidskem vozičku.

Prijave na strokovno srečanje zbiramo do petka, 13. 11. 2015 do 16. ure.  

Prijavnica je dostopna na povezavi:

Organizatorja: Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija in Društvo informacijski center Legebitra.

Več informacij na transakcijaslo@gmail.com ali 01 430 51 44.
 



Preliminarni program strokovnega srečanja
II. strokovno srečanje TransMisija II
Legalizacija in legitimacija: Povezovanje delovanja akterk_jev na področju transspolnosti, transseksualnosti in cisspolne nenormativnosti
sreda, 18. 11. 2015, Poligon kreativni center, Tobačna ulica 5, Ljubljana
I. DEL – LEGALIZACIJA
9.30–10.00: Prihod in registracija
10.00–10.30: Uvod in pozdravni nagovori
Uvodni nagovor – Martina Vuk,  državna sekretarka z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodni nagovor – Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana
Uvodni nagovor – mag. Anja Koletnik, direktor_ica Zavoda Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Uvodni nagovor – Simon Maljevac, predsednik Društva informacijski center Legebitra
Predstavitev strokovnega srečanja – Eva Gračanin, Društvo informacijski center Legebitra
Video – Transspolne osebe o asociacijah na besedo "zaimki"
10.30–11.00: Kampanja in ureditev pravnega priznanja spola na Irskem – Broden Giambrone, direktor Transgender Equality Network Ireland – TENI (v angleščini)
11.00–11.30: Diskusija
11.30–11.45: Odmor s kavo
11.45–12.00: Pravni vidik pravic transspolnih oseb v Sloveniji in Evropi – doc. dr. Barbara Rajgelj, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
12.00–12.15: Osebna izkušnja pravnega priznanja spola v Sloveniji – Aoi Osenjak, transspolni moški
12.15–12.45: Diskusija
12.45–14.00: Odmor za kosilo
II. DEL – LEGITIMACIJA
PANEL I: IZKUŠNJE IN STALIŠČA TRANSSPOLNIH AKTIVISTK_OV
14.00–14.15: Rezultati in analiza raziskave potreb transspolnih oseb v Sloveniji – mag. Anja Koletnik, direktor_ica Zavoda Transfeministična Iniciativa TransAkcija
14.15–14.30: (Ne)Vidnost transspolnih oseb in tematik LGb/kvir skupnosti, predstavljeno tudi na primeru referendumske kampanje za legalizacijo zakonske zveze istospolnih partnerk_jev – Broden Giambrone, direktor Transgender Equality Network Ireland – TENI (v angleščini)
14.30–15.00: Diskusija
15.00–15.15: Odmor s kavo in sadjem
PANEL II: AKTIVISTIČNA IN TEORETIČNA STALIŠČA ZAVEZNIC_KOV TRANSSPOLNIH OSEB IN TEMATIK
15.15–15.25: Pomeni prepoznavnosti preseganja binarnega spolnega sistema, pluralnosti spolov in študij transspolnosti v teorijah in akademijah – dr. Metka Mencin Čeplak, Fakulteta za družbene vede, Katedra za analitsko sociologijo, Univerza v Ljubljani
15.25–15.35: Pomeni vključenosti in zavezništva transspolnih oseb in tematik v skupnosti LGBT+  – Mitja Blažič, aktivist za človekove pravice
15.35–15.45: Pomeni feministične in kvirovske solidarnosti s transspolnimi osebami in tematikami – Nina Perger, mag. prof. soc. ped., mlada raziskovalka, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
15.45–16.15: Diskusija
16.15–16.30: Zaključki strokovnega srečanja



Sodelavci_ke spletnega portala spol.si vabijo
na diskusijski, kulturni in žurerski večer

30 let feministične skupine Lilit
Ženska seksualnost

v četrtek, 2. aprila 2015 ob 19.00
v Klubu Gromka v AKC Metelkova mestu

Feministična skupina Lilit je konec 80. let 20. stoletja soočala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, diskusijami o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. 3. aprila 1985 je v klubu K4 organizirala prvega v nizu večerov, ki so združevali diskusije, kulturo in žur. Ob 30. obletnici vas vabimo, da skupaj obeležimo ta dogodek. Tako kot na prvem večeru bomo tudi tokrat premišljale_i žensko seksualnost, vprašanja ženskega, feminističnega in lezbičnega aktivizma, spolnih usmeritev, identitet in politik.

Program
19.00  Nagovor Mojce Dobnikar in predvajanje posnetka prvega večera Lilit v K4 3. 4. 1985
19.30  Okrogla miza: Ženska seksualnost
Tea Hvala, Tanja Rener, Gabrijela Simetinger, Alenka Spacal, Suzana Tratnik
Moderirata: Ana Cergol Paradiž in Iztok Šori
21.00  Odmor / Preskušanje računalniške porno igre Pleasure-Treasure avtorice Ane Grobler
21.30  Nastop feminističnega pevskega zbora Z'borke
22.30  Plesni program
DJane Nataša Sukič aka DJane Kamasutra (Lezklektika) in Nina Hudej (Pritličje)

Na dogodku bomo zbirali_e donacije v podporo delovanja spletnega portala spol.si.
Prisrčno vabljene_i!
Več na: www.spol.si
Kontakt: Neja Blaj Hribar  I  041 987 274  I  neja.bh(at)gmail.com

 

Strokovno srečanje TransMisija


Tematike transspolnosti se zadnje mesece v Sloveniji vse pogosteje pojavljajo v javnih, političnih, akademskih in aktivističnih diskurzih. Končno, pravi marsikdo. V sredo, 26. 11. 2014, je potekal prelomen dogodek – prvo strokovno srečanje TransMisija, katerega namen je bil predstaviti in povezati delovanje različnih akterk_jev na področju transspolnosti in cisspolne nenormativnosti, oblikovati korake za sodelovanje v prihodnosti in ponuditi možnost, da se v diskurze o transspolnosti vključi zainteresirana javnost. 


Poročilo o strokovnem srečanju najdete na naslednji povezavi: http://spol.si/blog/2014/11/30/strokovno-srecanje-transmisija/ 

Spolna medicina: kaj in za koga? 

Pišeta: Gabrijela Simetinger, Irena Rahne Otorepec 

Spolna medicina je veda, ki se ukvarja z vplivom psiho-fiziologije, intimnih odnosov, družbenih in kulturoloških dejavnikov, razvojnih učinkov, spolne usmerjenosti in raznolikosti, spolne identitete ter med-spolnih razlik na spolno funkcijo. Poleg tega jo zanimajo spolne izkušnje moških in žensk vseh starosti, tako posamezno kot tudi v kontekstu partnerskih odnosov. Njen cilj je ponovna vzpostavitev ali izboljšanje spolne funkcije, optimizacija spolne izkušnje in dobrega počutja ter osebnega, kakor tudi medosebnega zadovoljstva v spolnosti. 

Razvoj znanj in klinične prakse s področja človekove spolnosti v Evropi in svetu v zadnjih desetletjih je utemeljil potrebo po novi medicinski stroki. Čeprav se področje spolne medicine delno pokriva z urologijo, ginekologijo, psihiatrijo, interno medicino, družinsko medicino, nevrologijo ter dermatovenerologijo, obstajajo določeni vidiki, ki jih nobena od zgoraj naštetih vej medicine oziroma specializacij do sedaj ni ustrezno obravnavala. Razvoj spolne medicine je posledica čedalje večjih zahtev javnosti po ustrezni obravnavi in zdravljenju težav v spolnosti, tudi kot posledica povečanega zavedanja o pomenu spolnega zdravja. Poleg tega je bilo opravljenih čedalje več raziskav na področju seksualnosti in spolnih problemov ter se je razvijala klinična praksa v spolni medicini, z namenom, da bi vsakomur zagotovili optimalno izražanje in dojemanje spolnosti. Hiter razvoj znanja in veščin, ki jih potrebuje zdravnik, da zagotovi ustrezno obravnavo ženskam, moškim, parom s spolnimi skrbmi ter osebam s težavami spolne identitete, je privedel do razvoja spolne medicine. V okviru UEMS (evropskega združenja zdravnikov specialistov) se je vzpostavilo šolanje zdravnikov na nivoju evropske sub-specializacije in zaključni sub-specialistični izpit s tega področja, s katerim zdravnik pridobi kompleksna znanja in veščine za delo na področju spolne medicine. Čeprav imajo nekatere evropske države (npr. Nizozemska) že priznano nacionalno izobraževanje in licenco iz spolne medicine, vzporedno z razvejano klinično prakso v okviru javnega zdravstvenega sistema, do sedaj še ni bilo mednarodno priznanega izobraževanja in akreditacije za zdravnike, ki se ukvarjajo s tem področjem.
Leta 2004 se je osnovala Evropska akademija za spolno medicino (EASM – European Academy of Sexual Medicine) na pobudo takratnega predsednika Evropskega združenja za spolno medicino (ESSM – European Society for Sexual medicine). Poletna šola spolne medicine se je začela leta 2007 v Oxfordu in je omogočila izbranim zdravnikom iz vsega sveta dva-tedensko intenzivno izobraževanje.
EASM je kasneje ustanovila multidisciplinarni odbor (Multidisciplinary Joint Committee on Sexual Medicine - MJCSM), katere člani so učitelji iz naslednjih evropskih združenj: European Board of Urology (EBU), European Board and College of Obstetrics and Gynaecology (EBCOG) ter UEMS Section of Psychiatry. Član MJCSM je bil tudi pokojni psihiater prof. dr. Slavko Ziherl. Namen MJCSM je preučevanje, vrednotenje in poenotenje spolne medicine v Evropi na najvišji možni ravni. Te cilje dosega s postavitvijo izobraževalnih standardov za izobraževalne ustanove in ohranjevanjem le-teh; z določitvijo minimalnih zahtev za usposabljanje oziroma izobraževanje; z objavo evropskega kurikuluma; z določitvijo pravil za akreditacijo izobraževalnih aktivnosti ter s sistematskim ocenjevanjem za priznanje kvalitete, tako za posameznika kot izobraževalno ustanovo.
V oktobru 2011 je UEMS odobril spolno medicino kot eno od multidisciplinarnih medicinskih strok (kot so na primer urgentna medicina, intenzivna medicina ali klinična genetika) in dal zeleno luč za opravljanje prvega evropskega izpita iz tega področja. Iz Slovenije sva 5.12.2012 v Amsterdamu uspešni opravili izpit in pridobili naziv FECSM (Fellow of European Committee on Sexual Medicine) Irena Rahne-Otorepec, dr.med., specialistka psihiatrije in asist. Gabrijela Simetinger, dr.med., soc. delavka, specialistka ginekologije in porodništva, obe aktivni članici Slovenskega seksološkega društva.
V Sloveniji se začenja novo obdobje seksologije in spolne medicine. Avtorici prispevka si bova prizadevali, da bi tudi v Sloveniji razvoj tega področja sledil evropskim smernicam v dobrobit vsem ljudem, ki trpe zaradi težav na področju spolnosti.

Foto: abc.net.au
-------------------------------------------------------


Slovensko seksološko društvo bo v tednu od 20. do 24. maja (v so-organizaciji s Fakulteto za družbene vede, Fakulteto za socialno delo ter Psihiatrično kliniko) gostilo ugledno ameriško seksologinjo in spolno terapevtko dr. Leonore Tiefer.

Leonore Tiefer je avtorica preko 150 znanstvenih člankov in nekaj knjig. Je raziskovalka, terapevtka in aktivistka na več področjih seksualnosti. Doktorirala je leta 1969, kasneje je specializirala klinično psihologijo na področju seksualnih in spolnih izhodišč. Zaposlena je bila v več klinikah, kjer je razvijala področje ženske seksualnosti, bila je so-direktorica Sex and Gender Clinic. Sedaj kot izredna profesorica psihiatrije predava na dveh univerzah in ima privatno psihoterapevtsko prakso na področju seksualnosti. Njeno področje interesa je še posebej medikalizacija ženske in moške seksualnosti. Je mednarodno aktivna in odmevna avtorica, terapevtka in aktivistka. Več o njej lahko preberete na njeni spletni strani
 
Imela bo dvoje predavanj in delavnico.

(1)
V ponedeljek (20.5.) na Fakulteti za družbene vede, predavalnica št. 3 (od 10h do 11:30):
The Medicalization of Sexuality: Biopolitics in the Bedroom.

Prost vstop.


(2)
V sredo (22.5.) na Psihiatrični kliniki, v EIPT predavalnici, II. nadstropje Centra za klinično psihiatrijo, Studenec 48, Ljubljana:

PROGRAM:

17.00 prof. dr. Leonore Tiefer: Growth of sexology as a research and treatment profession in the postwar world 
17.45 prof. dr. Irena Rahne Otorepec: Bio-psiho-sociološko razumevanje spolne želje
18.15–19.00 Razprava 

Kotizacija: 50 EUR. 
Prijave: E: silva.potrato@psih-klinika.si 
Informacije: Silva Potrato, T: 01 587 21 00, E: silva.potrato@psih-klinika.si


(3)
Delavnica na temo "Nov pogled na ženske spolne težave: Ideje onkraj medikalizacije" bo potekala v četrtek, 24. maja 2013 od 17:00 do 19:30 v Ljubljani (natančna lokacija je odvisna od števila prijavljenih. O lokaciji boste obveščeni po elektronski pošti). 

Spolno življenje žensk je zelo pestro, čeprav se kdaj izgubi v temni senci spolnih težav. Tokratna interaktivna delavnica se bo dotikala konflikta medikalizacije ženskih spolnih težav v zahodni kulturi. Na delavnici bomo skušali zaobjeti kulturne, ekonomske in politične silnice, ki pomembno vplivajo na ženska seksualna pričakovanja.

Delavnica se bo odvijala v angleškem jeziku, dostopen bo prevajalec. 
Cena delavnice je 10 eur. 
Prijava je obvezna in sicer na elektronski naslov: jaka.sotlar@gmail.com



-------------------
Slovensko seksološko društvo v sodelovanju z Oddelkom za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru podiplomskega predmeta Sociologija spola in spolnosti

vljudno vabi na okroglo mizo

Zgodovina raziskovanja spolnega vedenja v Sloveniji

Okrogla miza bo v ponedeljek, 12. novembra 2012, ob 18. uri v Modri sobi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

V Sloveniji nimamo tradicije raziskovanja spolnega vedenja, kakršno poznamo na Zahodu. Prve domače raziskave segajo v začetek devetdesetih let dvajsetega stoletja, pred tem pa so se izvajale raziskave kontracepcijskega in reproduktivnega vedenja, niso pa vključevale vprašanj o spolnem vedenju. Medtem  ko so javnozdravstvene raziskave na tem področju - teh je največ - zasnovane problemsko in so usmerjene predvsem v rizično spolno vedenje, je nekaj redkih družboslovnih raziskav usmerjeno v pozitivnejše vidike spolnega vedenja, kot je na primer vprašanje seksualnega zadovoljstva.

Na okrogli mizi bomo razpravljali o okoliščinah, v katerih so nastajale prve raziskave o spolnem vedenju v Sloveniji, se dotaknili aktualnih vprašanj spolne vzgoje in izobraževalnih kampanj na tem področju ter iskali sinergije med javnozdravstvenimi in družboslovnimi pristopi k raziskovanju spolnega vedenja v Sloveniji.

Na okrogli mizi bodo sodelovali avtorice in avtorji prvih raziskav o spolnem vedenju v Sloveniji: Katja Stražiščar, Milena Skubic, Bojana Pintar, Irena Klavs, Dunja Obersnel Kveder, Evita Leskovšek in Ivan Bernik.

Okroglo mizo bo povezoval Roman Kuhar.

-----------------------

Slovensko seksološko društvo v sodelovaju s Cafejem Open
vabi na predavanje

Sociološki vidiki intimnih življenjski stilov študentov in študentk

Predstavitev preliminarnih rezultatov raziskave bo v torek, 23. oktobra 2012 ob 19. uri v Cafeju Open, Hrenova 19, Ljubljana.

Čeprav raziskovanje spolnega vedenja v Sloveniji ni povsem nepopisan list, ne moremo trditi, da v Sloveniji obstaja sistematično raziskovanje tega področja, sploh ne v družboslovju. Nekaj več raziskav na to temo je bilo narejeno v okviru javnozdravstvenih prizadevanj spremljati spolno vedenje predvsem mladih - ti so namreč pogosto razumljeni kot "ranljiva skupina", ki šele vstopa v svet spolnosti. Lansko leto pa je bila v Sloveniji izvedena prva obširnejša raziskava spolnega vedenja študentk in študentov, ki jo je vodila izr. prof. dr. Tina Kogovšek in pri kateri je bil poudarek predvsem na socioloških vidikih tega vprašanja, čeprav v vprašalniku niso manjkala tudi klasična javnozdravstvena vprašanja.

Avtorji sociološkega dela raziskave - izr. prof. dr. Tina Kogovšek, izr. prof. dr. Alenka Švab. red. prof. dr. Ivan Bernik in izr. prof. dr. Roman Kuhar bodo predstavili nekaj preliminarnih rezultatov raziskave. Pri tem bodo pozorni predvsem na razlike med spoloma in razlike glede na spolno usmerjenost študentk in študentov.

 
---------------------------------

Slovensko sociološko društvo in Slovensko seksološko društvo
vabita na pogovor z 

Ivanom Bernikom in Ireno Klavs, 
avtorjema knjige Spolno življenje v Sloveniji (Aristej, 2011).

Pogovor bo v sredo, 5. septembra 2012 ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature
na Stritarjevi ul. 7 v Ljubljani.

Podatki, predstavljeni v knjigi Spolno življenje v Sloveniji (Maribor: Aristej, 2011), kažejo, da v Sloveniji ni prevladujočega vzorca spolnega vedenja, ampak soobstaja več različnih vzorcev. Očitne so predvsem razlike med generacijami in med spoloma. Poleg tega je za Slovenijo značilno – kot je mogoče razbrati iz medgeneracijskih primerjav – razmeroma hitro spreminjanje družbene in kulturne organiziranosti spolnosti. Po pestrosti in spremenljivosti vzorcev spolnega življenja je Slovenija močno podobna družbam zahodnega sveta.

Ob upoštevanju temeljnih ugotovitev knjige in opirajoč se na pojme, ki se uporabljajo zlasti pri raziskovanju družbene modernizacije, lahko spreminjanje spolnega vedenja in z njim povezanih stališč v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja opišemo kot postopno individualizacijo in racionalizacijo (tudi) tega družbenega področja. Poleg tega je na družbeno in kulturno organiziranost spolnosti vplivala tudi težnja k povečevanju enakosti med spoloma. V osrčju teh sprememb je bilo predvsem povečevanje pestrosti spolnega vedenja oziroma povečevanje možnosti avtonomnega oblikovanja osebnih spolnih življenjskih stilov, ki pa nimajo vsi enake družbene legitimnosti.

Z avtorjema se bo pogovarjal Roman Kuhar.

Vljudno vabljeni!